Prijatelja Francija je ločitev in delitev premoženja tako prizadela, da se je odločil, da se preseli na obalo.
Po dolgotrajni in mučni ločitvi je prišel čas selitve. Ker pa imajo nepremičnine na našem koncu neprimerno nižjo ceno kot nepremičnine na obali, je Franci primoran zaprosit za posojilo na banki. Še dobro, da ima dobro službo in so njegovi prihodki zavidanja vredni in krepko nad našim povprečjem, je kljub njegovim letom z lahkoto pridobil stanovanjski kredit za nakup nepremičnine. Tako je pridobil manjkajoči del denarja, ki mu je bil potreben, da se je lahko preselil. Stanovanje je z mojo pomočjo dokaj hitro našel, po njegovih željah smo našli primerno stanovanje v stanovanjskem bloku, dober kilometer oddaljen od morja, v zadnjem nadstropju, s pogledom proti zahodu, proti odprtemu morju. Stanovanje je bilo v celoti renovirano, od keramičnih ploščic do plastičnih oken in vrat, tudi opremljeno skoraj v celoti. Samo posteljo je moral kupiti in jo postaviti v spalnico.
Tudi službo je čez čas zamenjal, je le bila predolga vožnja v službo in domov, dvesto kilometrov v eno smer je le malo prehudo, čeprav so mu v službi dovolili, da je lahko delal od doma. Je na obali našel novo službo, zanimivo, zaposlil se je v nepremičninski agenciji, pri kateri je kupil stanovanje. Takrat je bil mnenja, da so nepremičnine tržna niša, s katero bi se dalo dobro zaslužiti, cene so rastle v nebo, vsak mesec višje in višje, s tem pa je rastla tudi provizija od prodane nepremičnine, vedno dva procenta, ne glede na vrednost nepremičnine. Stanovanjski kredit, ki ga je vzel za odplačilno dobo petnajstih let je hitro prepolovil, tako dobro je šla prodaja.
Po dobrih sedmih letih garanja je spet na novo zaživel in z novo življenjsko sopotnico sta uspešno in srečno zajadrala novemu življenju nasproti. Kjer je volja je tudi pot, je nekdo nekoč rekel.