Ker je danes oljčno olje ena od najbolj cenjenih živil mediteranske kuhinje, pa vseeno malo vemo o njegovi zgodovini, čeprav ta sega več tisoč let v preteklost. Namreč oljčno olje je bilo že od nekdaj simbol bogastva, zdravja ter tudi duhovnosti in miru. Prve sledi oljk segajo okoli 6000 let nazaj na območje Bližnjega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja, v Sirijo, Palestino in na Kreto.
Prav tako je oljka postala simbol plodnosti in življenja, saj je drevo dolgoživo in prenese tudi sušo ter skromna tla. Sprva so iz plodov ljudje pridobivali pasto, šele nato so razvili tehniko stiskanja, pri čemer so nastale prve kapljice oljčnega olja. Že v stari Grčiji je oljčno olje veljalo za sveto darilo boginje Atene, ki je po legendi mestu podarila oljko in ljudem prinesla hrano, olje in les. Prav tako pa je imelo oljčno olje pomembno vlogo tudi pri olimpijskih igrah, saj so z njim mazali športnike pred tekmovanjem in ga uporabljali kot nagrado za zmagovalce. V rimskem imperiju je postalo osrednji trgovski produkt, saj so Rimljani razvili številne nasade oljk in ga uporabljali za kuhanje, osvetljevanje (oljčne svetilke), nego telesa in celo pri verskih obredih. V srednjem veku je oljčno olje dobilo izrazito versko vlogo in se je uporabljalo pri maziljenju ter svetih obredih, zato je tudi oljčna vejica simbol miru in znak božje milosti. V tem obdobju je postalo nepogrešljivo v samostanih, kjer so menihi skrbeli za nasade oljk in znanje pridelave širili naprej. Z odkritjem Amerike so oljko prenesli tudi v Latinsko Ameriko, kjer se je dobro razširila in je oljčno olje postalo cenjeno trgovsko blago, ki je pomenilo bogastvo in prestiž.
Danes pa je oljčno olje ključni del mediteranske prehrane, ki jo zdravniki pogosto priporočajo, saj je zelo zdravo. Tudi simbolni pomen oljčne vejice je še vedno univerzalen znak miru, sama proizvodnja olja pa združuje tradicijo in sodobno tehnologijo – od ročnega obiranja do modernih mlinov, ki zagotavljajo kakovost in čistost.